Otroci na letalu? Moram priznati, da me je skrbelo. Saj poznate tisti prizor, (če ne drugje, pa iz kakšnega filma) kjer dojenček neutolažljivo joka, malček se meče v tla, starša pa raztreseno bezljata sem in tja. Dva majhna otroka sta že brez letala včasih velik izziv. Tolažilo me je dejstvo, da letimo ponoči in da sta najini dekleti precej nezahtevna otroka.
Triletnica na letalu
Let je bil predviden ob 20h iz Ljubljane do Istanbula (2 uri in pol), nato pa ob polnoči po slovenskem času še iz Istanbula do Bangkoka (9 ur). Bolj kot Pika me je skrbela Mija, ki ima v zadnjem času težave z novimi izkušnjami in je precej bojazljiva že po naravi. Ampak se je k sreči nalezla najinega navdušenja, zato je prvi let minil brez težav. Malce je bila sicer šokirana nad ropotom ob vzletu, ampak jo je hip zatem spet prevzelo navdušenje. Še posebej jo je razveselilo dejstvo, da so nam že kaj kmalu začeli pripravljati malico. Hitro mi je postalo tudi jasno, da med tem letom ne bo zaspala. Je pa res hitro minilo in že smo bili v Istanbulu.
Istanbul ima tako veliko letališče, da smo pristali nekje bogu-za-nogu in nas je potem letališki avtobus po neki notranji obvoznici še vsaj 10 minut vozil naokrog. Pika je v bobi še naprej spala, Mija pa je imela iz minute v minuto bolj težke oči. Poiskali smo naš naslednji “gate” in za čas, da smo prišli do tja, se je že začelo vkrcavanje (za velika letala se ponavadi začne 1h pred predvidenim vzletom, za manjša pa pol ure prej). Poprosili smo, če bi lahko dobili sedeže ob “baby crib-u”, posebni posteljici za dojenčke, ki jo (lahko) namestijo na tistih delih letala, kjer so pred sedeži pregrade oz. stene (to so tisti sedeži, ki imajo več prostora za noge). Prijazen stric nam je dodelil en sedež tam, ostala dva pa sta bila nekaj vrst bolj nazaj. Midve s Piko sva torej ostali tam, Matija in Mija pa sta se lahko fino namestila čez ostale tri sedeže (to je sploh super, da se otrok lahko uleže in mu ni treba spati v sede). Mija je imela sicer precej težav z uspavanjem, saj se je pojavil nov vir navdušenja – tisti interaktivni zasloni/ TV/ računalniki. Poleg tega so ji prinesli tudi paket za otroke, v katerem je bilo napihljivo letalo, igrača letalo-daljnogled in zapestna ura. Ampak kmalu po tem, ko je letalo vzletelo, je vendarle tudi Mija trdno zadrnjohala.
Kaj smo počeli ko Mija ni spala? Malo je gledala risanke/ pritiskala po gumbih / poslušala glasbo. Gledali smo knjige, ki smo jih vzeli s sabo. Pogovarjali smo se o letalu in o dogodivščinah, ki nas čakajo. Malce smo se sprehajali sem in tja in opazovali skozi okno. Za nekaj zabave pa je z igračami poskrbel Turkish Airlines.
Dojenček na letalu
Pika je velik del poti prespala v posteljici za dojenčke, kar je tudi meni omogočilo nekaj sladkega (pol)spanca. Dojenčkom prinesejo tudi poseben “baby” paket, v katerem so mokri robčki, previjalna podloga, slinček za enkratno uporabo, losjon in še nekaj drugih malenkosti. Za dojenčke lahko naročiš tudi baby food, ampak mi smo hrano za dojenčke prinesli kar s sabo (je tudi dovoljeno v zmernih količinah in gre normalno skozi pregled ob vstopu na letalo). Med vzletom in pristajanjem je sicer dojenčka priporočljivo dojiti – da s tem izenačuje pritisk v ušesih in ga ne boli. Za zasebnost pri dojenju sem uporabila šal, ki se za ta namen odlično obnese. Za kakšno eksplozijo v plenici pa imajo na letalu nekaj WC kabin prirejenih tako, da se lahko spremenijo v previjalno mizo.
Na našem družinskem popotovanju smo leteli s 7-mi letali – od tega sta bila dva dolga leta (11 ur), ostali pa 2 uri ali manj. Naš čas smo tempirali tako, da je Pika na letalu spala, medtem ko se Mijo hitro da zamotiti s kakšno knjigo, kartami, klepetanjem. Vožnje z letalom sicer meni nikoli niso nekaj, česar bi se pretirano veselila, ampak se veselim vsega tistega, kar jim sledi. Novi kraji, novi ljudje, nove dogodivščine. Kljub temu pa se mi zdi, da smo se na letalu kot popotniška družina super obnesli; ker imava dva otroka si skrb lahko razdeliva tako, da vsak poskrbi za enega, če pa je potrebno, se da popaziti tudi na obe, saj je Mija že zelo samostojna gospodična.
