Malezija je cenovno povsem primerljiva s Tajsko. V 33 dneh je naša popotniška družina zapravila:
1400 EUR (oziroma cca 43 EUR na dan):
prenočišča: 650 EUR
hrana: 600 EUR
prevozi: 100 EUR
ostalo: 50 EUR
Prenočišča. Zdi se mi, da so v Maleziji prenočišča morda malenkost dražja, kot na Tajskem, spet pa je odvisno od kraja in lokacije. Povprečno smo plačali okrog 20 EUR na noč, v praksi pa je bilo tako, da smo npr. v Georgetown-u spali izven centra v eni bolj majhni sobi za 14 EUR, medtem ko smo v Kuala Lumpur-ju spali prek Airbnb-ja v stanovanju za 30 EUR na noč. Še vedno vztrajamo pri tem, da spimo v eni veliki postelji oz. na dveh majhnih. Postalo nam je čisto domače, čeprav se Mija ponoči premika sem in tja, včasih jo zjutraj najdemo pri nogah počez, včasih spleza na tatija, včasih da noge kar čez Piko, ki potem glasno protestira 🙂
Hrana. Kar se tiče hrane se mi zdi zanimivo omeniti, da so cene sadja precej primerljive s tistimi v Sloveniji. Morda je malenkost ceneje, a za standard tu precej drago. Žalostno je, da so sladkarije veliko cenejše in da večina ljudi rajši izbere sladkarije. Mi pa še vedno radi obiskujemo tržnice in se zalagamo s svežim sadjem in zelenjavo. Veseli smo bili tudi kuhinje, ko smo po 2 mesecih lahko spet konkretno kuhali. Sicer pa še vedno velja, da zajtrk in večerjo jemo doma, kosilo pa zunaj. Za Piko se še posebej potrudimo, da ji damo čim bolj zdravo hrano za jest – čeprav ima najraje kruh (in nudlce) 🙂
Prevozi. Prevozi so v Maleziji super urejeni, točni in funkcionalni. Avtobusi sicer niso tako občutno poceni, isto velja tudi za vlake. Zanimivo je, da so avtobusi med mesti precej prazni in da smo se npr 2x peljali v skoraj praznem avtobusu. So pa vlaki precej bolj napolnjeni. V Maleziji se ogromno ljudi vozi z Grab-om, aplikacijo, prek katere si urediš prevoz. Vtipkaš, kje hočeš, da te kdo pobere in kam bi rad šel, potem pa aplikacija to posreduje svojim voznikom in če te je kdo pripravljen peljati, potrdi in čez nekaj minut te že pobere. Cena je sicer dražja kot z javnimi prevozi, a občutno cenejša kot s taksijem. Super zadeva, sploh kadar so javni prevozi slabše urejeni (npr. v Ipohu) ali pa bi enostavno rad udobno potoval od vrat do vrat.
Tako. Družinsko potovanje v Aziji ni nujno pretirano drago. Fino je, ker potujemo z majhnimi otroki in nam za večino stvari za njiju ni treba dodatno plačevat, kar se seveda pozna na končnem izračunu. Mi v enem mesecu potovanja zapravimo približno toliko denarja kot bi ga zapravili doma v istem času. A izkušenj, izkušenj je neprimerno več in te so neprecenljive.
Koliko pa smo zapravili na našem družinskem popotovanju na Sumatri?
