Pozdravi nas sonce, ki že zgodaj dopoldne toplo greje. Travnik je še vedno poln cvetlic, poln življenja. Nežen veter nam šepeta. V krošnjah odmeva ptičje petje. Pred nami po potki skaklja kos. V senci najdemo deželo polžev, kjer vse leze. Počasi, a vztrajno. Ob Savi naša stopala pozdravijo kamenčki in čeprav se je čistost njenega vonja porazgubila v njenih zgornjih ovinkih, je čudovito biti tu. In ostanemo celo dopoldne, saj čas teče tako prijetno počasi in srce umiri misli.
Skoraj štiri leta so minila, od kar smo postali Leščani. Takrat trije in pol, danes nas je pet. Otroke vzgajava v tesnem stiku z naravo, ker se tam počutimo najbolj doma in zato smo v tem času prečesali mnogo okoliških poti in odkrili nešteto čudovitih kotičkov in stezic.
Med enim naših popoldanskih vandranj smo našli sotočje Save. Spomnim se, da sem bila takoj očarana nad tem, kako je nek prostor lahko tako preprost, a tako poln. Čudovit. Na travniku, od koder se vidi, kako se reki združita je ležal velik hlod, na njem pa je pisalo “Svet je lep”.
In zdaj s težkim srcem berem o projektu, ki se obeta. In pišem te besede, ker mi ne da miru. Zakaj?
Zakaj je potrebno vsak košček zemlje spremeniti v priložnost za investicijo?
Uničiti in na novo oblikovati v nekaj umetnega? Za umazan denar prodajati naravo?
Pa saj je že vsega dosti.
Dosti umetnih jezer,
dosti apartmajev,
dosti kampov,
dosti igrišč
in dosti rekreacijskih prostorov.
Vsega tega je več kot dovolj.
Sotočje Save je preprost prostor, kamor si prideš spočit misli. Poleti te očara pisan travnik poln cvetlic, senca starih dreves in šumenje mimobežne Save.
Dovolj je. Samo to. Več kot dovolj.
Vrnimo se rajši k naravi, pokleknimo na njena mehka, ljubeča tla v spoštovanju. V hvaležnosti, da nam vselej da topel objem. Posegajmo kar se da malo in se rajši potrudimo in naučimo živeti na način sožitja. Vračajmo ji ljubezen.
Vrnimo otroke v naravo. Tako preprosto je. Ne rabijo igrišč na vsakem vogalu, rabijo pa prostor za svobodno igro, za raziskovanje, za opazovanje. Za stik z življenjem.
Nehajmo tlačiti naravo v okvire naše omejene družbe. Ustavimo to norijo, postavimo se za naravo.
Prosim, podpišite peticijo na www.resisotocje.si
