Ko se lenobno prebujamo, še preden vstane sonce, nas kot v varnem kokonu skrbno čuva mehka bela tkanina (razen ko kakšnega ponevedoma zapremo not in mu privoščimo nočno poslastico). Zunaj pozdravlja pesem valov, ki nas spremlja kot dih, kamorkoli gremo. Petje ptic in včasih kakšna žaba, oznanjajo nov dan. Bose noge stopicajo po mivki in […]
