Včasih si želim da bi bila nevidna. Ali pa drobcena mušica, ki bi potovala po krajih in opazovala. Lovila drobcene trenutke življenja vsepovsod. Pomagala, kjer bi lahko. Neopazno. Nevsiljivo. Brez posegov. Nemoteče. Kot zrak naokrog bi se gibala z življenjem. Sedim na verandi “naše” hiške ob jezeru Maninjau. Življenje na vasi zraven vulkanskega jezera. […]